V sredo, 24. 5. 2017, smo na šoli gostili vseslovenski družbeno odgovoren program NEODVISEN.SI. Gre za program, ki na poseben način seznanja mlade in odrasle s pojavi najrazličnejših pasti zasvojenosti.
Učenci druge triade so prisluhnili stripovskima junakoma Zarji in Svitu. Obdelane so bile teme pozitivne samopodobe, samozavesti, razumevanje sovrstnikov in čustvenih težav posameznikov ter boljših medsebojnih odnosov.
Učencem tretje triade pa so zamolčane resnice o zasvojenostih in njihovih pasteh na poseben način predstavila Miha Kramli, vodja Ambulante za zdravljenje zasvojenosti, in Bojan Kodelja, vodja programa Neodvisen.si.
Zvečer pa je bil za starše organiziran dogodek Preživeti med volkovi. Izpostavljeno je bilo ozadje informacijskega sveta, ki usmerja našo zavest in podzavest s psihološko preizkušenimi metodami manipulacije. Bojan Kodelja, avtor in moderator, je z gostoma dr. Vesno Vuk Godina in Miho Kramlijem odpiral zanimive teme, ki sta jih gosta podprla z resničnimi primeri iz svoje prakse. Dr. Vesna Vuk Godina je na svoj način osvetlila ravnanja ljudi glede na to, kaj je »prav« in kaj je »fajn«.
Zapis učenke:
V sredo, 24.5.2017, ob 11:00 uri smo odšli v Kulturni dom Metlika,da bi si ogledali predstavo Zarje in Svita. Najprej sta nas vprašala Bojan Kodelja in Miha Kramli kaj pomeni biti odvisen in biti neodvisen. Odgovor jim je dal en fant. Vprašala sta nas tudi, kaj pomeni zasvojenost. Nekdo je odgovoril, da si z nečim zasvojen in brez tega ne moreš več. Zdaj bom pa povedala zgodbo o Zarji in Svitu.
Zarja je pametna deklica in hoče imeti vse po svoje. Želi postati režiserka, ker rada bere, piše in je samozavestna deklica. Sama sebe spoštuje. Rada posluša glasbo, ki jo sama izbere, ne pa od drugih. Ima svoje prijateljice,ki si jih sama izbere. Enega dne je odšla v šolo in se po pouku zadržala s prijateljicama na travniku. Nato jim je povedala, da mora pohiteti domov, ker jo bo mama okregala. Zdaj bom pa povedala zgodbo o Svitu. Svit je fant,ki rad igra košarko. Nekega dne so njegovi prijatelji prinesli cigarete na igrišče in so ga silili, da jih kadi.
On ni hotel, zato so ga žalili. Na igrišče ni bilo še enega dečka, ki je z njimi pogosto igral košarko. Ker ga ni bilo, jim je naslednji dan napisal lažna opravičila. Ko so ga obiskali doma, je mama rekla, da se uči. V resnici pa je igral računalniške igrice. Rekli so mu, da je njemu boljši računalnik od njih. Zato so odšli. Zdaj bom še malo povedala o Zarji. Ko je Zarja odšla domov, je srečala na poti nekega neznanega moškega. Vprašal jo je- Hej,kako ti je ime? Ona je odgovorila-Jaz sem Zarja. On ji je rekel-bi se odpeljala do tvoje hiše? Ona je odgovorila- Ne morem. Kje pa je tvoja hiša? Je vprašal. Rekla je-Še en hrib pa bom doma. V redu je povedal. Adijo, je rekla. Vprašala sta nas,če je bilo to v redu? Vsi smo odgovorili ne,zato ker se z neznancem ne pogovarjamo, kdo smo in od kod smo.
Lara Klobučar, 4.b
