Naša šola se je priključila projektu RaST (Razvojno središče talentov), ki ga izvaja Srednja šola Črnomelj. Letošnja tema je bila »Ko nekdaj skupna kultura postane tuja«.

Ekskurzije se je udeležilo šest devetošolcev iz naše šole: Martin Bajuk, Alja Slobodnik, Vid Kremesec, Gašper Simonič, Marko Oberman in Urban Bajuk. Spremljala nas je učiteljica Barbara Forstner. Namen tega projekta je bil, da spoznamo domovino, v kateri so živeli naši starši in stari starši. V sklopu tega projekta smo se udeležili tudi tridnevne ekskurzije v Beograd. Pred odhodom smo se udeležili sestanka na SŠ Črnomelj, kjer so bile predstavitve posameznih krajev in značilnosti, ki smo jih nato obiskali. V četrtek, 7. 11., ob 3. uri zjutraj smo se odpravili na doživetje, ki se nam je za zmeraj vtisnilo v spomin. V Beograd smo prispeli okoli 10. ure in se namestili v Hotelu Srbija, ki je za tri dni postal naš dom. Nismo imeli veliko časa za počitek, saj smo se morali odpraviti na naš prvi ogled. Bili smo priča pouku 8. Gimnazije v Beogradu. Šola je prej služila kot zapor in bilo je prav zanimivo videti, kako se dijaki šolajo in preživljajo čas na šoli. Zatem smo se odpravili na kosilo v hotel, kjer so nam postregli z odlično hrano, nato pa smo obiskali muzej Jugoslavija Dedinje in tu smo nekateri zares uživali, saj smo lahko videli od zastav in grbov, pa vse do časopisov in slik pomembnih uradnikov, videli pa smo tudi kraj, kjer je pokopan Josip Broz Tito. Nameravali smo si ogledati tudi cerkev Sv. Save, ampak je bil velik del cerkve v prenovi, imeli pa smo tudi nesrečo, saj so ravno tiste dni praznovali praznik in si tudi veličastne kleti nismo mogli pogledati, smo pa bili zato toliko bolj navdušeni nad zunanjostjo cerkve, ki je res veličastna. Po večerji v hotelu pa smo se napotili v Center za Talente, kjer smo lahko pod vodstvom profesionalnih plesalcev pokazali svoje plesne gibe in se sprostili ob zvokih tamkajšnje tradicionalne glasbe. Tako smo se ob pozni uri vrnili domov in veseli pričakovali naslednji dan. Dopoldne smo se odpravili na Avalo, od koder smo občudovali razgled, nato pa smo se odpravili k spomeniku, ki je posvečen neznanemu junaku. Po kosilu je napočil ogled etno vasi Amerić. Tam smo lahko jezdili, streljali z lokom in si ogledali, kako je izgledal tamkajšnji način življenja pred več kot 50 leti, na koncu pa so nam postregli s palačinkami. Po kratkem odmoru v hotelu je napočil za nekatere najljubši del tega dneva – nakupovanje. Rečeno je bilo, da gremo v nakupovalni center Ada Mol, a smo se zaradi dolge poti in gneče raje odločili za bližnji center Ušće, kjer smo imeli čas za nakupovanje. Večer pa se je zaključil s palačinkami, vsaj tisti, ki so želeli, namreč po nakupovanju smo imeli na voljo dve izbiri: lahko smo šli na palačinke ali pa nazaj v hotel. Vsak se je odločil sam in tisti, ki smo šli na palačinke, nam ni bilo žal. V hotel smo se vrnili ob pozni uri, a zadovoljni in veseli novih izkušenj. Tako je napočil naš zadnji dan, ki se je začel z ogledom in delavnicami na Univerzi Metropolitan. Fakulteta ima veliko uspešnih študentov in je zelo napredna. Tam si je vsak izbral, na katero delavnico je želel iti. Imeli smo na izbiro risanje ali programiranje igric. Na katero koli delavnico smo šli, se nam je izkušnja res vtisnila v spomin. Sledil je ogled Kalemekdana, ki se uporablja kot park. Ogledali smo si mesto z višine in sotočje rek Donave in Save. Nato smo se sprehodili po Knez-Mihajlovi ulic, kjer smo v zadnjem hipu lahko kupili spominke, za kosilo pa smo si v Skadarliji lahko naročili kar koli smo želeli, čeprav si je večina naročila čevapčiče, ki so znani za Srbijo. In tako je napočil čas za odhod domov. V Beogradu smo se imeli zelo lepo. Polni novih izkušenj in doživetij smo se vrnili domov.

Alja Slobodnik, 9. b