Jeff Kinney: DNEVNIK NABRITEGA MULCA – PETO KOLO

Knjiga govori o fantu Gregu, ki je iskal soplesalko za šolski ples. Nobena ni hotela plesati z njim, a je na koncu le našel punco. Grega je imel najboljšega prijatelja Nejca, ki tudi ni imel soplesalke. Nejc se mu je smilil, zato se je odločil, da bodo Nejc, Gogi in on skupaj na šolskem plesu. Na koncu pa sta Nejc in Gogi postala par.

Knjiga mi je bila zelo všeč, saj je napeta in hkrati tudi zabavna. Najbolj zabavno mi je bilo, ko sta Nejc in Gogi postala par. To knjigo priporočam brati vsem, ki imajo radi vsakdanje življenjske zgodbe.

Knjigo sem si izbrala, ker sem pred njo prebrala veliko delov Dnevnikov nabritega mulca, pa sem sklenila, da bom prebrala še tega.

Karin Jambrošić, 7. r.

Vinko Möderndorfer: KIT NA PLAŽI

Knjiga Kit na plaži govori o deklici Niki, ki se je preselila v nov kraj in začela hoditi v novo šolo. V šoli ima veliko prijateljev, ki pa jih nikoli ne povabi k sebi na obisk. Nihče namreč ne ve, da ima brata z Downovim sindromom, ki ga nima najraje, saj je bila pozornost staršev zaradi njegovih posebnih potreb usmerjena večinoma vanj.

Nekega dne pa prijatelji Niko presenetijo, tako da jo obiščejo pri njej doma …

Najljubša književna oseba mi je bila Barbka (Barbara), ker se mi je zdela zanimivo, na kakšen način se sporazumeva z drugimi.

Knjiga mi ni bila najbolj všeč, ker me bolj zanimajo domišljijske in izmišljene zgodbe.

Priporočam jo pa vsem tistim, ki so jim všeč realistične življenjske zgodbe.

Maruša Šega 7. r.

Zana Fraillon: POŠASTNA HIŠA – UJETI

Knjiga Pošastna hiša – Ujeti govori o fantu Gregorju, ki je neprestano menjaval šole, dokler ga niso poslali v pošastno hišo – šolo za težavne otroke. Tam se ne uči navadnih predmetov, temveč lova na pošasti.

Moj najljubša književna oseba ni bila samo ena, temveč kar tri –  Nasti, učiteljica Stenka in Gregor. Nasti je vedno hotela narediti načrt za pobeg, zato mi je bila zanimiva, Stenka je vedno vse vedela in vedno vse popravljala, tudi če so mislili, da so vse naredili brezhibno. Gregor pa zato, ker je bil nagajiv in so ga hitro povlekli za nos, ampak je hitro naredil, kar je prav.

Knjiga mi je bila zelo všeč, saj imam rada take zgodbe, prebrala sem jo že večkrat in vsakič mi je bolj všeč. Obstaja tudi drugi del – Prestrašeni, ki je tudi zelo zanimiv.

Maruša Šega, 7. r.

Bogdan Novak: GRAJSKI STRAH

Knjiga Grajski strah pripoveduje o otrocih, ki so bili taborniki in pustolovci.

Najljubša oseba mi je bil Uroš, kajti z njim so vedno imeli kakšne probleme, kljub temu pa je bil zanimiv in smešen.

Najljubše poglavje mi je bilo tisto, ko sta Uroš in Aleš odšla v grad, ne da bi za to komu povedala. To je bila samo njuna skrivnost. Odpravila sta se zvečer ob deseti uri. Ko sta prišla tja, ju je izza hrbta prestrašil pes Hani. Aleš ni hotel iti z Urošem v grad, kajti bilo ga je zelo strah. Ko je Uroš prišel noter, je najprej utihnil, nato pa se je začel sprehajati po gradu. Kar naenkrat pa je zaslišal čudne zvoke in prikazala se je svetloba. Ko je Uroš videl svetlobo, je v istem hipu stekel iz gradu in vsi trije so zbežali.

Knjigo sem si izbrala, ker je imela zanimiv naslov. Je zabavna, smešna in polna napetih trenutkov. Priporočam jo pa vsem, ki radi berete pustolovske knjige.

Nika Drkušić, 7. r

Janja Vidmar: KEBARIE

Zgodba o romski deklici Kebarie pripoveduje o deklici,  ki živi v romskem naselju in je zelo navezana na svojega očeta. Je zelo razigrana, polna domišljije in strpna do sošolcev, pa tudi brala je rada in tekoče, kar pa za njene družinske člane ni veljalo.

Kebarie je imela rada očetove pravljice. V šoli ni bila priljubljena, zato pa je imela romskega prijatelja Puža. Ko je izvedela, da je oče v zaporu, ji je sošolec pomagal, da mu je v zapor poslala pismo. Kaj se je zgodilo potem, pa boste izvedeli, če boste knjigo prebrali.

Glavna književna oseba Kebarie mi je bila zelo všeč, ker je preprosta punca, ki ima svoja občutja.

Knjigo, ki mi je bila všeč, sem si izbrala, ker me je k branju pritegnil zanimiv naslov. To je že druga knjige pisateljice Janje Vidmar, kar sem jih prebrala. Prebrala sem že njenega Elvisa Škorca.

Lara Oberman, 7. r.

Tone Partljič: HOTEL SEM PRIJETI SONCE

Knjiga Hotel sem prijeti sonce pripoveduje o otroštvu pisatelja knjige, Tonetu Partljiču. V njegovi družini se je dogajalo veliko dogodivščin, kljub temu da so bili revni.

Najljubša oseba mi je bil Tone, ker je vedno nekaj  počel s svojim mlajšim bratom in starejšo sestro. Je tudi prijazen, včasih pa tudi nagajiv.

Najljubše poglavje mi je bilo tisto, ki pripoveduje, kako se je Tone naučil voziti kolo. Njegov oče ni rad videl, da otroci vozijo kolo. Nekega dne pa se je odločil, da bo Tone lahko poskušal voziti kolo, a ne predaleč od  hiše. Tone je sedel na kolo in začel voziti. Še sam sebi se je čudil, da mu gre tako dobro. Začel je pospeševati in prišel do meje z Avstrijo. Od nekdaj si je želel videti, kako je v Avstriji. Kakšne hiše imajo in ali je kaj drugače kot v Sloveniji. Tam sta ga ujela dva policaja in ga spraševala, zakaj je hotel prečkati mejo. Na koncu sta ga le pustila in Tone je odšel domov. Sam na sebe je bil ponosen, ker se je naučil voziti kolo.

Knjigo sem si izbrala, ker me je k branju pritegnil naslov. Je zabavna, smešna, polna zanimivih dogodkov, v nekaterih delih pa tudi razburljiva. Priporočam jo vsem, ki radi berejo zgodbe o zanimivih dogodivščinah.

                                                                                     Nika Drkušić, 7. r.

Tone Partljič: SLIŠAL SEM, KAKO TRAVA RASTE

Knjiga Slišal sem, kako trava raste  govori o otroštvu pisatelja te knjige, Tonetu. Njegova družina ni bila bogata, ampak bolj revna. Vendar tudi če niso imeli najnovejših stvari, je bil Tone srečen in zadovoljen s tem, kar so imeli.

Najljubša oseba mi je bil junak knjige Tone, ker je vedno nekaj delal in je imel rad vse svoje živali. Prav tako je bil tudi prijazen do drugih. Presenetilo me je, da so nekaj muck morali ubiti, ker jih je bilo preveč.

Najljubše poglavje mi je bilo tisto, ki govori o njihovih hišah. Prvo govori o svoji prvi hiši, v kateri je živel do drugega leta, v drugi do dvanajstega leta, v tretji do šestnajstega, v četrti do dvajsetega. Prvo hišo je imel na Pilcovem posestvu, tam so šli živet leta 1940, posestvo je bilo veliko in bogato, Pilc je staršem odstopil majhno kuhinjo in sobo. Druga hiša je bila na hribu in je bila majhna koča iz ilovice. Tretja je bila rumena vila in tako šli bližje železnici, bila je gosposka, s parketom in lestenci. Zadnja hišica je bila majhna in bila na prodaj, bila je dolga, nizka, s kuhinjo in eno sobo ter dolgim hlevom. Za zadnjo hišico se je potegoval še nekdo drug, vendar je ata zbral veliko denarja in jo kupil. Hišico so imeli zelo radi in imeli načrte za njo. Na koncu pove, da je šel pogledat vse hiše in rekel, da so ga pri prvi hiši gledali ljudi skozi razbite šipe.

To knjigo sem izbral, ker je izgledala zelo zanimiva in ker je imela smešen naslov. Ta knjiga je prva, ki sem jo prebral od tega avtorja in mi je bila zelo všeč in tudi smešna.

Nejc Polak, 7. r.

Elise McCredie: NIKOGARJŠNJI FANTJE

Knjiga Nikogaršnji fantje govori o tem, kako skuša Felix svojemu bratu pomagati, da bi ponovno shodil (hoditi namreč ne more zaradi padca z drevesa). Na šolski ekskurziji se po padcu v globel znajdejo v nekem čudnem vzporednem svetu, kjer jih nihče ne pozna.

Knjiga mi je bila zelo všeč, saj govori o veliko mističnih stvareh, ki mene in najverjetneje še marsikoga drugega zanimajo. Glavni junak ima zanimive in nenavadne lastnosti. Med drugim ima tudi čarobne sposobnosti.

Med branjem mi je bil najbolj blizu Andy zato, ker je tako kot jaz težko verjel v vse, kar se jim je zgodilo. Presenetljivo v knjigi je, kako demon spreminja obliko in kako ga na koncu premagajo.

Knjigo, ki ima takšen naslov zato, ker se jih fantov po vrnitvi z ekskurzije nihče ne spomni, sem si izbral zato, ker mi je zanjo povedal prijatelj. Od te pisateljice za zdaj še nisem prebral nobene druge knjige.

Ivor Maček, 7. r.

Desa Muck: BLAZNO RESNO O ŠOLI

Knjiga Blazno resno o šoli pripoveduje o punci Neži, ki doživi veliko dogodivščin v šoli. A pot ji prekriža Žane, sošolec, ki jo prisili, da je njegova punca. Vse dogodivščine o plonklistkih, sošolcih, referatu, ki sta ga delala Žane in Neža, pa so skrite v knjigi.

Neža je zelo sramežljiva, zato mi je od vseh književnih oseb najbolj všeč. Knjiga mi je zelo všeč, ker je napisana doživeto in si kar želiš izvedeti, kaj se bo zgodilo v naslednjem poglavju. V sami zgodbi me je najbolj presenetil Žane, ki se na koncu poboljša.

Knjigo sem si izbrala, ker me je zelo pritegnil naslov. Je zabavna, smešna in polna zanimivih prigod. Poleg tega je napisana v zabavnem jeziku, ki je blizu mladim. Priporočam jo vsem, ki imate radi zgodbe o šoli z vidika drugih.

 

Nika Pečarič, 7. r.

Vinko Möderndorfer: KOT V FILMU

Knjiga Kot v filmu govori o vsakdanjem fantu Gašperju, ki je pri svojih enajstih letih (in pol) preživel veliko razburljivih dogodkov.

Gašper je srečen, dokler se njegovi starši ne začnejo ločevati, mama nenadoma izgine, oče pa ga za nekaj časa odpelje k nekemu (zanj neznanemu) Maxu. Ker ne ve, kaj se dogaja, si domišlja vse mogoče.

Izkaže se, da je Max v bistvu njegov pravi oče – in to me je zelo presenetilo. Še več pripetljajev izveste v knjigi.

Najbližja književna oseba mi je Max, saj je zelo prijazen ter ima rad barve in živali. Doma ima prikupno prašičko Katarino Veliko.

To knjigo sem si izbrala, ker je se mi je zdela zelo zanimiva. Upam, da bo tudi vam. Splača se jo prebrati, saj je zanimiva, napeta in zabavna, polna razburljivih dogodkov – kot v filmu.

 

                                                         Taja Štrucelj, 7. r.

Stran 1 od 212