V petek, 7. 9. 2018, smo se učenci zbudili že zelo zgodaj, saj smo se na celodnevno ekskurzijo odpravili že ob 6. uri zjutraj. Najprej smo se odpravili na Aškrčevo domačijo. Anton Aškerc je bil slovenski pesnik, duhovnik in arhivist. Ker pa smo šli na ekskurzijo z velikim avtobusom, smo se do njegove rojstne hiše morali povzpeti peš, to pa večini od nas ni odgovarjalo. Ko smo prišli na vrh, nas je tam že pričakal gospod, ki nam je predstavil življenje Antona Aškerca. Ogledali smo si tudi njegovo rojstno hišo in se počasi odpravili proti avtobusu. Pot smo nadaljevali do kraške jame Pekel, kjer smo se razdelili v dve skupini, tako da je šla prva takoj na ogled, druga pa je medtem pomalicala. Skupini sta se potem zamenjali. Naučili smo se, zakaj so jami dali ime Pekel (po obliki hudiča na steni nad skalo) in hkrati tudi ponovili snov o kraških pojavih. Ustavili smo se še v Šempetru v rimski nekropoli. Tam smo ponovili znanje 7. razreda in izvedeli še za mnogo zgodb in legend. Bilo je zelo zanimivo in poučno. V Velenju smo si ogledali muzej rudnika premogovništva, kjer smo se prav tako razdelili v skupine. Tako smo preleteli celotno zgodovino rudnika in čeprav v njem ni bilo zlata, smo se imeli prav tako lepo. Vodič nam je tudi povedal, kako so povezani rudarji in pesnik Anton Aškerc. Ta se je namreč zavzemal za njihove pravice. Ne smemo še pozabiti na odlično rudarsko malico, ki je vsebovala kranjsko klobaso in kruh, ter na simulacijo potresa. Ker so bile v rudniku prisotne tehnične težavice, smo morali naš ogled celjskega gradu precej skrajšati, kljub temu pa je bil grad zelo lep in tudi tam smo veliko izvedeli o celjskih grofih. Tako se je končal naš zadnji ogled na ekskurziji in pred nami je bila še dolga pot domov. Vrnili smo se pozno, a polni novih izkušenj in spoznanj.
Alja Slobodnik, 8. b
