V petek, 17. 3. 2017, sem ob 7:20 uri odšel na Pungart. $. razredi smo se namreč namenili v Novo mesto v Knjižnico Mirana Jarca in Kulturni center Janeza Trdine. Tam smo si ogledali baletno predstavo Picko in Packo.
Ob 7:30 uri je prišel avtobus, ki nas je peljal v Novo mesto. V avtobusu sem sedel sam, v drugi vrsti pa sta blizu mene sedela Maj in Domen. Vso pot smo se pogovarjali, dokler se nismo ustavili na Prepihu. Vsi veseli smo mislili, da gremo na igrala, a v bistvu smo samo pojedli malico. Za malico so bile sirovke in frutabela ter voda. Po malici smo šli nazaj v avtobus. Med vožnjo smo spet klepetali in se zabavali. Ko smo se ustavili, smo izstopili in vzeli pot pod noge do Knjižnice Mirana Jarca. Vstopili smo v knjižnico, ki je bila velika kot tri metliške knjižnice. Nato so rekli, da se razdelimo v tri skupine. Naša skupina si je ogledala Bibliobus. To je vozilo podobno avtodomu, le da so v njem police s knjigami. Knjižničar je rekel, da je v Bibliobusu približno sedem tisoč knjig. Notri so skoraj vse knjige od Herryja Potterja, pa do Janka in Metke. Bibliobus vozi knjige v vasi, ki imajo daleč do knjižnice. Potem smo šli nazaj v knjižnico. Knjižničarka Barbara nam je nato razkazala knjižnico, druga skupina pa si je odšla ogledat Bibliobus. Najprej smo šli po približno dvajsetih (mogoče tudi več) stopnicah do sobice, kjer je bila razstava z otroškimi knjigami. Predstavila nam je vsemogoče knjige. Celo takšne 3D. Po predstavitvi nam je razkazala dele knjižnice. Tako velike knjižnice še nisem videl.
Po ogledu knjižnice, smo šli v Kulturni center Janeza Trdine. Tam je vsak dobil vstopnico za predstavo. Jaz sem sedel v vrsti enajst in na sedežu dvanajst desno. Predstava se je začela z različnimi baletnimi plesi in akrobacijami. Zgodbo sta napovedovala moški in ženska. V spomin se mi je najbolj vtisnila peta potegavščina od Picka in Packa. Potegavščina se je začela tako, da sta Picko in Packo učitelju v pipo natresla smodnik, medtem ko je vadil na orgle. Po vaji je šel kadit pipo in ta mu je eksplodirala v rokah ter ga naredila plešastega. Tudi zadnja potegavščina, ko ju je pek dal v krušno peč vsa namazana s testom, mi je bila všeč. S peči sta prišli dve štručki, ki sta kmalu prebili skorjo in ven sta prišla Picko in Packo.
Po predstavi smo šli na avtobus in spet smo klepetali. Čas je hitro minil in en, dva, tri smo bili doma.
Bojan Muc, 4. c
