V ponedeljek, 27. 5. 2019 , smo se učenci 4. razreda OŠ Metlika odpravili s Pungarta v Drčo pri Pleterjih. Spotoma so vstopili na avtobus tudi učenci POŠ Suhor. Z avtobusom smo se peljali čez Gorjance. Pot do Drče je bila dolga.

Ko smo prispeli, je sledila šolska malica. Po malici smo prikorakali pod streho Živega muzeja na prostem. Takrat smo imeli krajši odmor za ogled živali v bližini. Čez čas smo se razdelili v tri skupine. Ena skupina je delala glinene petelinčke, druga skupina si je ogledala kmečko hišo nekoč, živali in gospodarska poslopja. Tretja skupina, v kateri sem bil, pa si je ogledala delček Kartuzije Pleterje in imela možnost nakupa izdelkov, ki so jih izdelale pridne roke menihov. Tudi sam sem si kupil nekaj pridelkov. Prišel je čas menjave skupin. Odšli smo h kmečki hiši. Starejša gospa nas je povabila v staro hišo. Najprej smo si ogledali majhno sobo, v kateri so spala dekleta. Fantje so spali na slami, v podu pri živalih, saj je bilo tam toplo tudi pozimi zaradi živali, ki so s svojim blatom grela prostor. Starši so spali na ozki postelji. Soba deklet je imela železno varovalo na oknih, da fantje niso mogli priti do njih skozi okno. Okna so bila majhna, da je bilo malo svetlobe in ni bilo prevelike izgube toplote.

Poleti pa so imeli okna na stežaj odprta. Če je neporočeno dekle zanosilo, je bilo to za družino velika sramota. Nato nas je gospa povedla v prostor s krušno pečjo in mizo. V tem prostoru smo si ogledali še šivalni stroj, šivalni stroj za čevlje in kolovrat. Gospa nam je pokazala, kako se iz testa naredi ptička.

Kos testa smo zavezali kot vozel in ptiček je bil že skoraj narejen. Oblikovali smo mu le še glavo in rep. Tako so bili ptički narejeni. Gospa je vzela vse ptičke in jih dala peči v krušno peč. V kuhinji smo si ogledali pribor in druge kuhinjske pripomočke, ki sojih uporabljali v preteklosti. Na podstrešju se je kadilo meso in shranjevalo še kakšne predmete. Temu delu hiše so rekli nebesa zato, ker so zelo redko jedli meso. Strop in stene v kuhinji so bile vse sajaste. Medtem, ko so se ptički pekli, so nam opisali vse živali v tem muzeju na prostem. Imajo kokoši, tri peteline, velikega psa in ponije. Gospa nam je povedala zgodbo, kako so v ta muzej dobili ponije. Za ponije je skrbel slab gospod, zato so poklicali tega skrbnika, če jim lahko odda te ponije. Prejšnji skrbnik jim je odstopil ponije. Nato so jih poslali k veterinarju, da jih ustrezno oskrbi in pregleda. Nato so ponije pripeljali v muzej. Ko je končala zgodbo, nas je popeljala v pod, kjer smo preizkusili stroj za česanje slame. Stroj je bil podoben grabljam. Včasih so otroci vzeli snope slame in delali na ta stroj in si zraven prepevali ljudske pesmi. Prišli smo še na zadnjo točko, kjer smo izdelovali glinene petelinčke. Najprej nam je gospod z modeli naredil obliko petelinčka, vsakemu enega. Prvi korak je bil, da smo s kapljicami vode premazali petelinčka. Počakati smo morali, da se nam je posušil. Sledil je drugi korak. Na glavi smo mu naredili rožo, tretji korak je bil narediti oko in nato ga še v celoti okrasiti po telesu z različnimi modelirkami. Vse skupine smo končale z delom in se zbrale, smo si lahko kupili spominek. Nato smo se poslovili in se odpravili na drugo stran samostana. Sprejeli sta nas kustosinji. Vsaka je imela eno skupino. V skupini, v kateri sem bil, smo delali monotipijo. Kustosinja nam je lepo razložila, kaj moramo narediti. Ploščo smo pobarvali z rdečo ali črno barvo. Na ploščo smo položili risalni listin vrisali risbo. Nastala je monotipija. Vse slike so bile narejene, smojih podali učiteljici. Ogledali smo si  razstavo Toneta Kralja. V tej sobi so bile shranjene njegove umetnine. Ogledali smo si njegove slike, ki so razvrščene v zgodbo. Naslikal je tudi običaje ljudi v vasi, kjer je živel. Naslikal je tudi dogodke svojega življenja. Zanimiva slika mi je bila, da je na sliki narisal sebe in svojo ženo, ki je bila tudi umetnica. Na sliki je Tonetova žena iz kamna naredila Tonetov portret, doprsni kip. Dobili smo zlaganke Tonetovih slik. Morali smo zložiti 5 sestavljank. Sestavljanke nam je uspelo zložiti. Nekaj časa smo se še pogovarjali o slikah. Nato pa se odpravili na avtobus in peljali domov proti Metliki. Veliko smo se naučili o preteklosti in ljudeh včasih.

Rok Žlogar, 4. B