Knjiga govori o gimnazijcu Petru, ki je bil po nedolžnem obtožen za umor svojega najboljšega prijatelja in bil zato nameščen v prevzgojni dom v Radečah. Opisuje njegovo stisko, ker o okoliščinah prijateljeve smrti ni mogel spregovoriti – doživel je govorno blokado – in kako se je v prevzgojnem domu spopadal z različnimi problemi in preglavicami, ki so mu jih povzročali vrstniki, ko se je trudil dokazati, da ni kriv za umor.

Peter je bil odličnjak v srednji šoli, ko se mu je s smrtjo prijatelja naenkrat svet obrnil na glavo, saj so ga po nedolžnem spoznali krivega.

Presenetilo me je to, da se kljub temu da mu skoraj nihče ni verjel in tudi ni dobil večje podpore staršev, ni predal.

Jezik v knjigi je bil mladostniški, zato mi je bil blizu in mi ni povzročal težav z razumevanjem. Pri branju se nisem počutil zdolgočaseno, ker je bila knjiga napeta in zanimiva.

Knjigo priporočam tistim, ki radi berejo tudi resnejše teme in so starejši od 13 let.

                                                                                                                 Jure Delkot, 9. r.